Z ognjem in mečem (A Ferro e fuoco) je naslov prelomne razstava, ki celovito predstavi razsežnosti italijanske okupacije Jugoslavije v času druge svetovne vojne v italijanskem jeziku. V poglavju  o koncentracijskih taboriščih so vključena redka ohranjena pričevanja nekdanjih internirancev, nastalih za dokumentarni filma RTV Slovenija Strah ostane. Zavod APIS je s partnerji sodeloval pri zasnovi razstave, ki z mnogoterimi zgodovinskimi viri odstira zamolčano zgodovino italijanskega fašizma in tako obeležuje 80-letnico napada italijanske vojske na Jugoslavijo. Glavni pokrovitelj razstave je poslanska zbornica italijanskega parlamenta.

Snovalci virtualne razstave so mnogotere vire in gradiva zbrali, da bi seznanili širšo italijansko javnost s politiko, ki jo je fašistična Italija vodila na zasedenih območjih takratne kr. Jugoslavije med letoma 1941-43. Gre za obdobje italijanske preteklosti, ki je podvrženo zanikanju in pozabi na nacionalni in mednarodni ravni. 

Pokroviteljstvo italijanskega parlamenta dopušča sklepanje, da se predstavniki najvišjih italijanskih institucij zavedajo, da zgodovinski spomin v združeni Evropi ne more biti enostranski.

Prispevek sodelavk Zavoda APIS k ohranjanju zgodovinskega spomina

Prav zato so sodelavke Zavoda APIS, novinarka Saša Petejan, fotografinja Manca Juvan, in zgodovinarka dr. Urška Strle, v minulem desetletju ustvarile obširen opus del, s katerim ohranjajo zgodovinski spomin na internacijo Slovencev, Hrvatov in Judov v italijanska fašistična taborišča. Vsa ta leta so zagovarjale potrebo po spominjanju in komemoriranju žrtev Mussolinijevega fašizma, ker so ti vojni zločini in zločini zoper človeštvo tudi del zgodovinskega spomina združene Evrope. Za avtorice pa je bilo v ospredju človeško dejanje poklona žrtvam fašizma in prekinitev pozabe.

01Mussolini

Prelomna razstava o zločinih fašizma za Italijane

Spletno slavnostno odprtje razstave si lahko ogledate TUKAJ. Ettore Rosato, podpredsednik poslanske zbornice italijanskega parlamenta je ob tem povedal: “Pomembna razstava, ki bo dodatno pripomogla k razumevanju naporov, trpljenja, bolečin in tragedij, ki so se pripetile na vzhodni meji in v nekdanji Jugoslaviji. Verjamem, da se resnice ni potrebno bati. In ko zgodovinska raziskava osvetli dogodke tistih groznih časov druge svetovne vojne in pred njo, služimo resnici, avtorji te razstave služijo resnici.

Spletno razstavo z naslovom Z ognjem in mečem  (A Ferro e fuoco) so zasnovali in uredili

  • Državni inštitut Ferruccio Parri (nekdanji Državni inštitut za zgodovino osvobodilnega gibanja v Italiji),
  • Deželni inštitut za zgodovino odporništva in sodobnosti v Furlaniji – Julijski krajini in
  • Oddelek za družbene in politične vede Univerze v Trstu skupaj s partnerji:
  • Narodna in študijska knjižnica Trst,
  • Muzejem novejše zgodovine Slovenije,
  • Documenta-Centar za suočavanje s prošlošću in
  • Zavod APIS.

Pričevanja, vzeta iz dokumentarnega filma Strah ostane so zbrana v arhivu RTV Slovenije.

Razstava Z ognjem in mečem je sestavljena iz desetih poglavij. Na ogled je dvesto fotografij, petindvajset pričevanj in  enainosemdeset intervjujev s pomembnimi raziskovalci tega obdobja: Giancarlom  Bertuzzijem, Giulio Caccamo, Štefanom Čokom, Marcom Cuzzijem, Costantinom Di  Santejem, Filippom Focardijem, Ericom Gobettijem, Federicom Goddijem, Brunellom  Mantellijem, Lucianom Monzalijem, Jožetom Pirjevcem, Guidom Rumicijem, Nevenko Troha ter Annamario Vinci. Projekt je vodil Raoul Pupo, nekdanji profesor sodobne zgodovine in zgodovine Julijske krajine na Univerzi v Trstu. Njegov je tudi uvodni nagovor v to prelomno razstavo. Spremna besedila so prispevali Giancarlo  Bertuzzi, Štefan Čok, Costantino Di Sante, Filippo Focardi, Brunello Mantelli in Raoul Pupo.

Rab1_01 (1)

Poziv: Italija naj uradno prizna fašistične zločine

V tednih pred odprtjem razstave so italijanski, slovenski in hrvaški zgodovinarji objavili in podpisali poziv najvišjim italijanskim ustanovam, naj uradno priznajo fašistilne zločine, ki so jih na jugoslovanskem ozemlju storile italijanske okupacijske sile. Poziv je bil 31. marca poslan najvišjim političnim predstavnikom Italije. Objavljen je celoten poziv skupaj s podpisi.

Zgodovinarji treh držav opozarjajo, da v preteklih desetletjih nismo dosegli popolnega zavedanja fašističnih zločinov, ki so bili izvršeni tudi v imenu Italije. Po koncu druge svetovne vojne Italija ni imela svojega Nueremberga in fašističnih zločinov ni nikoli jasno obsodila.