Učitelji osnovnih in srednjih šol ter gimnazij so s podporo Urada Republike Slovenije za komuniciranje prejeli v uporabo multimedijska gradiva za izobraževanje o migracijah. Učna gradiva smo zasnovali in izdelali v nevladni organizaciji Zavod APIS v sodelovanju s stroko. Gre za prvi primer orodij za učitelje od začetka begunske krize leta 2015. Učitelji so jih ocenili pozitivno. Prve izkušnje dijakov so potrdile njihovo primernost in kakovost. Udeleženci usposabljanja so Zavodu APIS predlagali, naj podobna gradiva pripravimo tudi za najmaljše. 

“Ko se je begunska kriza začela, nismo imeli ničesar v rokah, imeli smo samo razjarjene dijake,”

je povedala ena od udeleženk usposabljanja za učitelje.

Kot odziv na pretekle dogodke in razmah sovražnega govora in nestrpnosti je Zavod APIS, Zavod za avtorsko produkcijo, izobraževanje, inovativnost in sodelovanje iz Ljubljane, izdelal gradiva,  ki jih učitelji uporabljajo v sklopu rednega pouka ali obveznih izbirnih vsebin. Prva skupina udeležencev usposabljanja bo gradiva uporabila pri geografiji, zgodovini, sociologiji, filozofiji, psihologiji in slovenščini. Vključijo jih lahko v obvezne izbirne vsebine vzgoja za družino, mir in nenasilje. Napovedali so tudi predstavitev gradiv v sklopu tematskih dnevov ali taborov.     

V Zavodu APIS smo gradivo zasnovali tako, da dijaki v treh šolskih urah prejmejo znanje o izseljevanju Slovencev in razlogih za izseljevanje,  o priseljevanju v Slovenijo in razlogih za priseljevanje ter izzivih vključevanja (integracije) v novo okolje. V sklepni uri se seznanijo s pojmi, kot sta begunstvo in mednarodna zaščita. Multimedijska gradiva vključujejo izobraževalne videe, pričevanja v prvi osebi in arhivsko gradivo. Multimedijski sklop se zaključi z vajami po metodah neformalnega učenja, ki dijakom omogočajo, da se poistovetijo z osebnimi zgodbami, nekatere vaje pa z umetniškim pristopom povabijo učence k sodelovanju in konstruktivni samorefleksiji. Gradiva so nastala v sodelovanju z domačima strokovnjakinjama:  pediatrinjo, otroško psihiatrinjo in humanitarko, dr. Anico Mikuš Kos, sociologinjo in znanstveno svetnico na Inštitutu za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU, dr. Mirjam Milharčič Hladnik. Strokovnjakinja za človekove pravice in azilno pravo, dr. Neža Kogovšek Šalamon je prispevala pojmovno jasnost na področju mednarodne zaščite.

“Ugotovili smo, da učitelji, odkar mediji negativno poročajo o migrantih in beguncih, niso imeli na voljo orodij, s katerimi bi naslovili nestrpnost in sovražni govor v razredih. Ugotavljamo, da se z nestrpnostjo srečujejo tako v razredih kot  tudi v kolektivih,”

je povedala vodja projekta pri Zavodu APIS Neva Danaja Pirc.

V prvo predajo gradiv se je vključilo 30 učiteljev iz Ljubljane, Postojne, Idrije, Kranja, Ptuja, Jesenic, Murske Sobote in  Celja. Izobraževanja bodo še potekala, saj so gradiva Zavoda APIS vkljčena v katalog programov nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju (t.i. KATIS) ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Sodijo med prednostne teme programov za profesionalno usposabljanje za področje inkluzija različnosti.

Na pobudo udeležencev usposabljanja v Postojni bo Zavod APIS prihodnje leto aprila organiziral evalvacijsko srečanje vseh, ki bodo gradiva uporabili v letošnjem šolskem letu. Udeleženci so izrazili potrebno po skupni izmenjavi izkušenj in informacij, kako prispevati k objektivnejšemu pogledu na migracije,  kako se odzvati za izzive vključevanja priseljenih dijakov in beguncev ter na sovražni govor in nestrpnost med učenci in dijaki.

Z gradivi za učitelje je Zavod APIS prispeval k senzibilizaciji mlajših generacij in širšem pogledu na multikulturno družbo.

Projekt sofinancira Urad Vlade RS za komuniciranje v okviru prizadevanj za spoštovanje in sprejemanje pripadnikov različnih etničnih skupin, beguncev in migrantov.

Odzivi udeležencev

“Vse je uporabno.” 

“Kvalitetno gradivo.”   

Ta seminar absolutno ni izgubljen čas. 

“Super, da se je nekaj takega začelo. Ko se je tu begunska kriza začela, nismo imeli ničesar v rokah, samo razjarjene dijake.”

Dijaki hitro srkajo informacije nestrpnosti iz medijev. Neoprostljivo, kaj so storili  mediji (v času begunske krize).

“Moramo začeti v tem prostoru (z izobraževanjem o migracijah op. av.). Zdaj. Če se nam zgodijo begunci, smo tehnično pripravljeni.”

Odzivi dijakov

V teh treh urah sem se veliko bolje seznanil s pojmi glede migracij. Nekatere stvari so zanimive druge ne. Spoznal sem nekaj primerov migrantov, ki so sem prišli zaradi boljšega življenja ali ker so bili preganjani.
Naučili smo se spoštovati begunce in ekonomske migrante, ki jih morda prej ne bi niti pogledali. Dali smo se v kožo ljudi, ki prečkajo meje za boljše življenje in spoznali, da je tako življenje težko. Pogledali smo nekaj konkretnih primerov bežanja ljudi iz domovine pred nevarnostjo. Naučili smo se tudi, da je zelo malo pridobljenih begunskih statusov med begunci, ter da morajo izpolniti določen pravilnik. Zaradi dobljenega znanja mi je bilo zelo všeč. Izboljšala ne bi nič.
Všeč mi je bilo predvsem delo v skupinah ter ogled filmov, ki so lepo prikazali stanje beguncev in migrantov. Prezentacija je bila v redu, saj je bila razgibana in dobra za poslušanje. Dopoldne je bilo dobro, saj smo izvedeli nekaj novih pojmov in ker je bilo drugačno od običajnega šolskega dne.
Delo v skupinah je precej dobro. Video posnetki naj bi bili več usmerjeni na migrante, ne pa razlago stanja v Sloveniji.
Moj spekter znanja na področju begunstva ni širok. Kot vsi ostali sem pred begunci in emigranti tudi jaz imel predsodke. Tri šolske ure ni bilo dovolj, pomagale pa so mi razumeti širšo sliko, vzroke za preseljevanje in njihovo stisko ter se mi pomagale znebiti določenih predsoskov. Všeč so mi bile tudi resnične zgodbe.
Ideja o sami temi se mi zdi imenitna, saj je ljudi potrebno seznaniti s tem “tabujem”. Celoten potek mi je zelo ustrezal, predvsem delo v skupinah in razvijanje individualnega mnenja. Všeč mi je bila primerjava s filmčki in primeri zgodb, saj je to pomagalo tudi “manj razgledanim” razviti drugačen pogled na celotno situacijo.
Všeč mi je bilo to, da smo morali razmišljati kaj bi storili mi če bi se znašli v taki situaciji. Pomagale so tudi resnične zgodbe ljudi, ki so to izkušnjo (izseljevanje, priseljevanje) doživeli na lastni koži.
Menim, da bi morali vsi prebivalci biti seznanjeni s tem kaj se dogaja drugje po svetu. Se vprašati zakaj so v Sloveniji tujci, ki so sem preselili, jih na ulici enakovredno pozdraviti. Skratka menim da je bilo poučno ter vsako tako predavanje da človeku veliko za misliti.

Gradiva za vrtce in prvo triado osnovne šole

Pogovori z udeleženci usposabljanj so spodbudili avtorice, da je tovrstno izobraževanje potrebno med mladimi začeti čim prej. Predlagali so, da so, naj učna oziroma didaktična gradiva v Zavodu APIS pripravili že za otroke v vrtcih in šolarje prve triade osnovne šole.

MIV2