Dvotedensko gostovanje fotografsko-dokumentarne razstave na Reki v sklopu programa Rijeka 2020 je doseglo svoj namen: ozaveščanje o obstoju italijanskih fašističnih koncentracijskih taborišč, prepoznanje Mussolinijevega fašizma kot zla 20. stoletja, ki potrebuje primerno politično in historično obravnavo in večgeneracijski pristop podajanja vsebin. Partnerji projekta so spodbudili tudi civilnodružbeno podporo obnovi spominskega območja v Kamporju na Rabu.

Skupna vsem sodelujočim je potreba po razvoju kulture spominjanja.

Intimna fotografsko-dokumentarna razstava Zadnji pričevalci, spomini na internacijo v italijanskih fašističnih taboriščih, je skupaj z razstavo Tkanine odpora: glasovi žensk v Galeriji Principij na Reki odprla zgodovinsko, družbeno in politično obravnavo fašizma v Evropi in na Hrvaškem.

rsz_img_20190928_115001

Prav razstava, v kateri so na fotografijah Mance Juvan nekdanji interniranci iz Slovenije, je v obiskovalcih prebudila potrebo po tovrstni ohranitvi zgodovinskega spomina tudi na Hrvaškem.

V podporo kulturni spominjanja sta se odprtja razstave v septembru 2019 udeležila tudi pričevalca internacije: dolgoletni predsednik Taboriščnega odbora Rab – Gonars Herman Janež iz Slovenije in hrvaški pravnik, ki je bil rojen v internaciji na Rabu, eden od 9 otrok, ki so preživel internacijo na Rabu in v Gonarsu, Ivan Zbašnik.

rsz_img_20190914_120816

Izkazalo se je, da je spomin na internacijo Hrvatov v taborišča Mussolinijeve Italije skoraj povsem izbrisan. Prav tako je potrebna družbena refleksija na fašizem in njegovo oblast na območju Reke od 20 let 20. stoletja pa do kapitulacije Italije.

Razstavni prostor galerije Principij, ki je v samem centru mesta, so obiskali osnovnošolci, srednješolci, pedagoški delavci in fakultetni profesorji ter širša javnost. Na odprtju in sklepnem dogodku so bili prisotni tudi Herman Janež ml., Janez Maršič in Dušan Zamida, ki skupaj predsedujejo Taboriščnemu odboru Rab – Gonars.

rsz_img_20190928_114521

Tujci so izrazili zadovoljstvo, da so lahko o tem malo poznanem delu zgodovine 2. svetovne vojne brali v angleškem in italijanskem jeziku. Razstava Zadnji pričevalci, soavtoric Saše Petejan, Mance Juvan in dr. Urške Strle, je z leti gostovanj z reško postavitvijo pridobila 4-jezične podnapise.

K družbeno angažiranemu pristopu in ozaveščanju o spoštovanju do žrtev, empatiji, ideoloških naracijah ter naslavljanju vojne travme so prispevali dogodki v času trajanja razstave. Celoto, ki je pritegnila tudi pozornost medijev, so soustvarili: profesor reške Filozofske fakultete dr. Vijeran Pavlaković, hrvaški mirovnik Goran Božičević, direktorica hrvaške Documente Vesna Teršelić ter s sklepnim dogodkom Andrea Roknić Bežanić zgodovinarka na reški Filozofski fakulteti, Dinko Tamarut, predsednik Zveze protifašističnih borcev in protifašistov Primorsko-goranske županije ter soavtorica razstave Zadnji Pričevalci Saša Petejan

rsz_img_20190914_122139

Aktivnosti ohranjanja spomina na vojne zločine so na politično raven dvignila srečanja Teršelićeve z županom Raba, Zlatkom Komadino. Srečanje na sedežu  Primorsko-goranske županije so sodelujoči namenili potrebi po razvoju kulture spominjanja na žrtve fašizma.

Del pozornosti so namenili obnovi spominskega območja nekdanjega italijanskega fašističnega taborišča v Kaporju na Rabu, kjer je bila smrtnost zelo visoka, višja kot v nacističnih taboriščih. V tem taborišču je bilo interniranih največ Slovencev in Hrvatov. 

Pogovori so vključevali tudi predlog gostovanja fotografsko-dokumentarne razstave Zadnji pričevalci v mestu Rab. Predstavljena je bila ideja vzpostavitve izobraževalne poti ”Šole miru – poti miru”, ki bi vključevala spominska mesta Mrkopolje, Kampor na Rabu in Goli otok.

Vsebinsko bogat radijski prispevek je pripravila novinarka Marjana Mirković za oddajo RTV Slovenija Sotočja. Božičevićev članek pa je objalvjen v H-ALTER – Novine H-rvacke ALTER-native.

rsz_img_20190928_114532