Zasl.prof. dr. Maca Jogan, primarij Anica Mikuš Kos in prof. dr. Vasilka Sancin bodo gostje dinamičnega in inspirativnega pogovora v petek, 8. decembra, ob 11. uri v Atriju ZRC SAZU. Pogovor je namenjen obeležitvi Mednarodnega dneva spomina na žrtve genocida* in Mednarodnega dneva človekovih pravic**.

Saša Petejan bo v imenu Zavoda APIS so-ustvarjala pogovor s tremi zaslužnimi in izjemnimi ženskmi, intelektualkami našega časa. Izhodišče bo v širini pogledov na človekove pravice in vojno, a se bomo kmalu podali v osebno-izpovedne zgodbe in izpraševanja o času, ki ga živimo, o zavzemanju posameznikove drže, vztrajanju na človečnosti, feminizmu in o družbi, v kateri bi si lahko oba spola bolj prijazno uredila življenje. Časovno se bomo podali 70 in več let v preteklost, k dogajanju, ki je pomembno opredelilo sogovornici, dr. Mikuš Kosovo in dr. Joganovo, ter se preko minevanja ideoloških sistemov, sedanjih razmer in primerov dobre prakse, prepletenih z ranljivostjo in umrljivostjo posameznika, podali v napovedovanje prihodnosti družbe, ki jo želimo živeti.

Ob tej enkratni priložnosti, ko se srečajo tri intelektualke, ki so in še vedno zaznamujejo posameznike, družine in skupnosti doma in po svetu, si želimo, da s pogovorom prejmete informacije v vašo korist.

Vstop prost.

Predstavitev sogovornic

Zasl.prof. dr. Maca Jogan,roj. 1943, sociologinja, ki pri svojem raziskovanju upošteva, da je družba sestavljena iz dveh spolov, je zaslužna profesorica Univerze v Ljubljani na Fakulteti za družbene vede. Težišča njenega raziskovalnega, pedagoškega in publicističnega dela so (bila): razvoj socioloških teorij, zgodovina sociologije na Slovenskem in sociologija spolov. Je avtorica knjig: Sociologija reda (1978), Ženska, cerkev in družina (1986), Družbena konstrukcija hierarhije med spoloma (1990), Sodobne smeri v sociološki teoriji (1995), Seksizem v vsakdanjem življenju (2001), Sociologija in seksizem (2014) ter e-knjige Katoliška cerkev in družbeno zlo (2016).

Prof. dr. Vasilka Sancin je slovenska kandidatka za mesto v odboru Združenih narodov za človekove pravice. Je predstojnica Katedre za mednarodno pravo in Inštituta za mednarodno pravo in mednarodne odnose. Vodilna strokovnjakinja za načelo odgovornost zaščititi je tudi mentorica pravne klinike za varstvo okolja, kjer so letos pripravili analizo o manku pravnih zaščit za okoljsko razseljene osebe. Spoznajte jo preko nedavnega intervjuja z Večerovo novinarko Kristino Božič.

Primarij Anica Mikuš Kos, roj. 1935, otroška psihiatrinja, predsednica Slovenske filantropije, humanitarna delavka in publicistka. Bila je 16 let direktorica Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše v Ljubljani. Od upokojitve dalje izvaja psihosocialne programe za otroke na območjih, ki so jih prizadela vojna dogajanja in terorizem (nekdanja Jugoslavija, Albanija, Severni Kavkaz, Afganistan, Pakistan, Irak, Iraški Kurdistan, Turčija, Gaza, ..). Avtorica številnih domačih in mednarodnih publikacij s področja skupnostnih modelov zaščite duševnega zdravja in psihosocialne pomoči otrokom prizadetim od oboroženih konfliktov.

Predlagana je bila za Nobelovo nagrado v okviru projekta: »1.000 žensk za Nobelovo nagrado za mir 2005«, prejela Častni znak svobode Republike Slovenije za zaslužno delo na področju zaščite duševnega zdravja otrok (2000), je častna meščanka mesta Ljubljana (2016).

Deluje na projektih otrokovih pravic. V branje priporočamo njeno knjigo Moje življenje, moje delovanje.

Srečamo se v Atriju ZRC SAZU, v petek 8. decembra, ob 11. uri.

Gostitelja pogovora sta Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije in ZRC SAZU. Pred pogovorom nas bosta nagovorili predstavnici gostiteljev: prof.dr. Marina Lukšič Hacin, predstojnica Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU in veleposlanica mag. Blanka Jamnišek, nacionalna kontaktna točka za Odgovornost zaščititi, Ministrstvo za zunanje zadeve RS.

*Armenci so predlagali in na 100. obletnico armenskega genocida (2015) tudi dosegli, da je OZN sprejela Mednarodni dan spomina na žrtve genocida. Od tega leta dalje v Sloveniji obeležujemo ta dan. Dan obeležive, 9. december, je izbran, ker je bila na ta dan leta 1948 v OZN sprejeta Konvencija o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida. S tem jo štejemo za prvi tovrstni splošni mednarodni akt na temo človekovih pravic.

**Dan pozneje, 10.12.1948, je OZN sprejela Splošno deklaracijo o človekovih pravicah.