Screen Shot 2016-03-23 at 5.04.11 PM

Kako o migracijah razmišljajo mladi? Na pobudo fotografinje Mance Juvan je v sodelovanju Zavoda APIS, SŠOF in Inštituta za transmedijski dizajn je nastala transmedijska razstava Migracije in mladi, ki skozi reportažno fotografijo raziskuje in odgovarja na zastavljeno vprašanje. Razstava je bila na ogled v okviru razstav Migracije v Slovenskem etnografskem muzeju in na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo. Dijaki SŠOF so pod mentorstvom Mance Juvan pripravili pet fotoserij. Razstava se je pridružila prvi transmedijski razstavi v Sloveniji Migracije (www.migracije.si), ki je v 2015 nastala v produkciji Zavoda APIS v partnerstvu z Inštitutom za transmedijski dizajn v koprodukciji Ministrstva za kulturo.

Migracije in mladi otvoritev direktorica_12307507_10153317690692183_7767479916401362411_o

 

Serije, ki so jih pripravili na temo migracij dijaki smeri Fotografski tehnik, vsebinsko dopolnjujejo projekta, ki ju je izvedel Zavod APIS: Migracije in Podobe enakosti.  Dijaki tematsko obravnavajo izkušnje mladih migrantov, na kar omenjeni razstavni seriji nista posebej osredotočeni. Mentorica je začutila, da gre za lepo priložnost, kako v trenutno zelo aktualno zgodbo vpeljati mlade, jih angažirati pri raziskovanju migracijskega vprašanja ter jim ponuditi možnost za deljenje izkušnje. Prav s tega stališča se zdi, tako pri obravnavanju migrantske tematike kot tudi pri deljenju informacij in ozaveščanju širše javnosti, zelo pomembna vključitev mladih, ki jih omenjene serije tudi bolj neposredno nagovarjajo.

avtorji: Manca Borštnar, Andraž Fijavž Bačovnik, Nina Krajnc, Tin Meštrović Silvaši, Kristina Žetko

Posnetek iz otvoritve razstave v Slovenskem etnografskem muzeju si lahko ogledate na sledeči povezavi:

 

Kristina Žetko

Kristina Žetko

Kristina Žetko

DVOJNO ŽIVLJENJE

Nino Bektashashvili, 30, iz Gruzije živi v Sloveniji danes dvojno življenje; en teden je mama samohranilka v polni vlogi, drugi teden je predvsem mlada samska ženska. Prišla je skupaj s svojim možem v šestem mesecu nosečnosti.

Preselitev že v osnovi ni bila lahka, potem ko sta se z možem razšla, pa je postala še dodaten izziv. Po štirih letih življenja v Sloveniji še ni pridobila dovoljenja za stalno bivanje, četudi govori že tekoče slovensko. Največjo oviro pa ji predstavlja iskanje zaposlitve – je brezposelna, a ves čas išče priložnosti in sodeluje na projektih.

 

Tin Meštrović Silvaši

Tin Meštrović Silvaši

Tin Meštrović Silvaši

NA POTI

Amresh Torul, 32, je iz Mauritiusa. Tam je končal študij računalništva in prek messengerja spoznal svojo ženo Tjašo. Ker nista hotela živeti niti v Sloveniji niti na Mauritiusu, sta se najprej odločila za bivanje v nevtralni Angliji. Po nekaj letih sta se zaradi Tjašinega domotožja preselila v njeno domovino. Tukaj ga zaradi težave z jezikom niso vsi takoj sprejeli. Velik izziv mu je predstavljalo tudi poučevanje na Vegovi šoli in Srednji šoli tehniških strok Šiška. Sprva ni bilo lahko, vendar se počasi vse postavlja na svoje mesto. Danes Amresh skupaj z ženo živi v Cerknici, od koder pa se vsak dan na delo vozi v Ljubljano.

 

Manca Borštnar

Manca Boršnar

Manca Borštnar

RAZDVOJENOST

”Ne vem, kam spadam in v kaj verjamem, mogoče tudi nikoli ne bom.” Yuliya Molina se je pri 11-ih letih skupaj z družino preselila iz Ukrajine na slovensko obalo. Njeno otroštvo ni bilo najlažje, še posebej ne osnovnošolska leta po selitvi v Slovenijo, saj se je morala soočati s stereotipi, drugačnostjo in s tem, da je drugi ljudje, še posebej vrstniki, niso sprejeli v družbo, zaradi česar se še danes sooča s travmami. Navdušila jo je umetnost in po končani gimnaziji v Kopru se je preselila v Ljubljano, kjer je diplomirala na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO).

 

Nina Krajnc

Nina Kranjc

Nina Kranjc

SPREJETI

Serija portretov predstavlja priseljene dijake Srednje šole za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani, ki so prišli v Slovenijo s Tajske, iz Ukrajine, Amerike in od
drugod. Povodi za selitev so različni. Avtorica se v seriji osredotoča na vprašanje
integracije; dijakom ob portretiranju zastavi vprašanje: “Kako so te sprejeli
Slovenci?” Iz odgovorov je možno sklepati, kakšno je njihovo življenje v novi
državi.

 

Andraž Fijavž Bačovnik

Andraž Fijavž Bačovnik

Andraž Fijavž Bačovnik

NA BOLJE

Xiaoli Ye, 19, iz kitajskega mesta Zhejiang. Njeni starši so v Slovenijo prišli z željo po novem in boljšem življenju. Ustalili so se v Velenju, kjer so odprli eno izmed prvih kitajskih restavracij. Po letih življenja brez staršev (živela je s teto doma na Kitajskem), se jim je pridružila leta 2004. V istem letu se ji je v Sloveniji rodil brat Xiaoou, sama pa je začela obiskovati osnovno šolo. Zelo hitro se je naučila slovenščine, četudi ji je le-ta v otroštvu predstavljala največji izziv. V šoli je odlična dijakinja, vsakodnevno pa pomaga staršema pri vodenju trgovin s kitajskimi izdelki. Njena ljubezen je glasba; izobraževala se je v solo petju, igranju violine. V prihodnosti bo študirala kitajščino in ekonomijo ter povezovala obe državi in kulturi.

 

Xiaoli Ye se je na otvoritvi v Slovenskem etnografskem muzeju predstavila s pesmijo Nič drugačni:

 

Screen Shot 2016-03-23 at 4.57.16 PM

 

 

Nekaj uvodnih video klipov transmedijske razstave si lahko ogledate na playlisti Migracije in mladi: